Knjižnica Miklova hiša Ribnica

Škrabčev trg 21, Ribnica
T: +386 (0)1 83 50 382
M: +386 (0)41 390 057
E: illsikrib@rib.sik.si

Poslovno poročilo za leto 2013

Poslovno poročilo pripravil:

Marko Zupanc, direktor

 

Računovodsko poročilo pripravil:

Dušan Marolt, računovodja

 

 

I. splošni del

1. Predstavitev Knjižnice Miklova hiša

Knjižnica Miklova hiša je javni zavod, ki sta ga ustanovili Občina Ribnica (81% delež) in Občina Sodražica (19% delež) z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (Uradni list RS št. 76/2002). 2.6.2011 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša(Uradni list RS št. 47/2011), s katerim se je iz javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša izločila organizacijska enota Galerija Miklova hiša in enota Muzej Miklova hiša. S tem odlokom se je Knjižnica Miklova hiša konstituirala v samostojno enoto.

 

Naziv: Knjižnica Miklova hiša

Sedež: Škrabčev trg 21, Ribnica

Matična št.: 5577632

Davčna št.: 76126838

Tel: 01 835 0370

Fax: 01 835 03 80

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Spletni naslov:  http://www.miklovahisa.si/

Knjižnica deluje v prvem nadstropju Miklove hiše v centru Ribnice. V pritličju Miklove hiše je prostor galerije, za katero je odgovoren Rokodelski center Ribnica. Knjižnica Miklova hiša je vpisana v Razvid knjižnic Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pod številko 397. Je osrednja občinska splošna knjižnica v Občini Ribnica z izposojevališčima v Sodražici in Loškem Potoku ter deluje kot informacijsko, izobraževalno, kulturno in socialno središče. Osnovni namen, zaradi katerega je bila knjižnica ustanovljena, izhaja iz 2. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, štev. 87/01). Njene osnovne naloge so:

-          zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,

-          zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,

-          izdelovanje knjižničnega kataloga, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,

-          posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov  ter storitev,

-          sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,

-          pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,

-          varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,

-          opravljanje drugega bibliotekarskega, dokumentacijskega in informacijskega dela.

Knjižnica v okviru javne službe iz 2. člena Zakona o knjižničarstvu izvaja še naslednje naloge:

-          sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,

-          zbira, obdeluje in varuje domoznansko gradivo,

-          zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na

klasičnih in elektronskih medijih,

-          organizira in izvaja posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so

namenjene spodbujanju bralne kulture,

-          organizira in izvaja posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s

posebnimi potrebami,

-          organizira in izvaja kulturne in izobraževalne prireditve, ki so povezane z njeno

dejavnostjo,

-          vzdržuje stike s sorodnimi zavodi,

-          izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,

-          pripravlja različne informacije v knjižni in neknjižni obliki.

V okviru Knjižnice Miklova hiša delujeta dve izposojevališči, in sicer Knjižnica Sodražica (soustanoviteljica) in Knjižnica Loški Potok, ki je do Knjižnice Miklova hiša v pogodbenem razmerju.

2. Zakonske in druge pravne ter pogodbene podlage, ki pojasnjujejo delovno področje

Izhodišča za delo in načrtovanje programa splošne knjižnice temeljijo na:

-        Zakonu o knjižničarstvu (Uradni list RS, štev.  87/01 in 96/02),

-        Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, štev. 96/02),

-        Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (Uradni list RS št. 76/02),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (Uradni list RS št.  47/2011),

-        Standardih za splošne knjižnice za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015,

-        Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list

RS, štev. 73/03),

-        Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, štev.  29/03).

Knjižnica Miklova hiša uresničuje javni interes tudi na osnovi Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o zavodih, Zakona o javnih financah, Zakona o računovodstvu, Kolektivni pogodbi za delavce v kulturi, Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in na osnovi vseh drugih splošnih zakonskih, podzakonskih aktih in uredbah, ki veljajo tudi za kulturo, na osnovi kadrovskega letnega načrta in drugih internih pravnih aktov.

 

3. Organiziranost javnega zavoda

 

3.1 Knjižnica z izposojevališči

Knjižnica Miklova hiša deluje na območju Občine Ribnica, Občine Sodražica in Občine Loški Potok. Knjižnica ima dve izposojevališči, in sicer:

a. Krajevna knjižnica Sodražica, Trg 25. maja 3, 1317 Sodražica

b. Krajevna knjižnica Loški Potok, Hrib 17, 1318 Loški Potok

Knjižnica Miklova hiša je uvrščena med knjižnice splošnih knjižnic in sodi pod osrednjo območno Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu.

3.2 Odpiralni čas Knjižnice Miklova hiša

 

Knjižnica Miklova hiša

ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00 - 19.00
sreda: 8.00 - 16.00
sobota: 8.00 - 13.00

Knjižnica je odprta 53 ur na teden.

poletni čas (1. 7. 2013– 31. 8. 2013)

ponedeljek, četrtek: 11.00 - 19.00
torek, sreda, petek: 8.00 - 16.00
sobota zaprto

Knjižnica je odprta 40 ur na teden.

Knjižnica Sodražica

ponedeljek in petek: 12.00 - 19.00
sreda: 17.00 - 19.00

Knjižnica je odprta 16 ur na teden.

Knjižnica Loški potok

sreda : 11.30 - 16.30

Knjižnica je odprta 5 ur na teden.

 

3.3 Delovanje organov javnega zavoda

V letu 2011 je Svet Miklova hiša prenehal z delovanjem in se skladno z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša konstituiral Svet knjižnice, in sicer v petčlanski sestavi. Sestavljajo ga trije predstavniki ustanovitelja (dva iz občine Ribnica, eden iz Sodražice), predstavnik uporabnikov in predstavnik delavcev. V letu 2013 se je sestal dvakrat, in sicer v marcu in oktobru.

 

II. posebni del – doseganje ciljev dela v letu 2013

 

1. Gradivo in uporabniki

Ena od osnovnih nalog knjižnice je zbiranje, obdelava in posredovanje knjižničnega gradiva ter informacij. Od uspešnosti dela na omenjenih področjih je odvisno stanje zaloge, prirasta in izposoje gradiva.

 

1.1 Knjižnično gradivo

Knjižnica Miklova hiša je skupaj z izposojevališčima imela na dan 31. 12. 2013 – 77.417 enot knjižničnega gradiva. Število knjižničnega gradiva se v zadnjih petih letih na račun nabave in darov povečuje. Skladno s povečevanjem števila gradiva smo s povečanjem prostora in dokupom polic v letu 2013 v Knjižnici Ribnica rešili problem prostora. Knjižnica Sodražica in Loški Potok sta prenatrpani. 

Zbirka leto

2009

2010

2011

2012

2013

Knjižnično gradivo

66.009

69.096

71.967

74.778

77.417

1.2 Nakup gradiva

Pri nakupu knjižničnega gradiva so se upoštevala splošna načela nabavne politike, ki jo določajo Standardi za splošne knjižnice (sprejeti 21. 4. 2005) in pogoji projektnega razpisa Ministrstva za kulturo za pridobitev sredstev za nakup gradiva:

-        ustreznost vsebin,

-        ustrezna literarna kakovost,

-        domoznansko gradivo,

-        zastopanost vsebin v dosedanji zbirki,

-        cena in popusti,

-        zamenjava poškodovanega in izgubljenega gradiva,

-        povečano povpraševanje bralcev po določenem gradivu.

Upoštevana so bila tudi razmerja nabave leposlovnega in strokovnega knjižničnega gradiva (45 % : 55 %) in razmerja nabave gradiva za otroke in mladino ter gradiva za odrasle tako, kot jih narekujejo standardi (30 % : 70 %).

Shema nabave knjižničnega gradiva:

Prirast v letu

2009

2010

2011

2012

2013

Knjižnično gradivo (enote)

2.743

3.075

2.873

2.809

2.415

Knjižno gradivo (enote)

2.563

2.878

2.695

2.510

2.159

Neknjižno gradivo (enote)

180

197

178

299

98

Število naslovov

   

2.223

2.136

1.964

Serijske publikacije (od knjižnih enot)

181

186

187

180

158

Serijske publikacije (od knjižnih naslovov)

143

146

147

139

126

1.3 Odpis knjižničnega gradiva

Knjižnica z odpisom vsako leto izloči zastarelo, izrabljeno ali uničeno knjižnično gradivo. V letu 2013 je bilo v glavnem odpisano poškodovano gradivo in gradivo, ki ga bralci prijavijo kot izgubljeno. Odpisano je bilo tudi gradivo, ki smo ga imeli v večjem številu izvodov (enega naslova), pa ni več aktualno in zato ohranimo samo en izvod.

V inventuri knjižničnega gradiva, ki je bila opravljena v letu 2013, se je izkazalo, da v knjižnici manjka 483 enot gradiva, ki smo jih zabeležili kot inventurni odpis. V letu 2013 je bilo skupaj odpisanih 1.998 enot gradiva.

Leto

2009

2010

2011

2012

2013

Odpis gradiva

778

1.328

951

217

1998

 

 

1.4 Članstvo, obisk, izposoja gradiva

 

Članstvo ostaja v ravni prejšnjih let, obisk in izposoja gradiva pa sta se v letu 2013 zelo povečala, in sicer predvsem v osrednji knjižnici zaradi notranje preureditve knjižnice, promocije in številnih prireditev.

1.4.1 Članstvo

Leto

2009

2010

2011

2012

2013

Število članov KMH

2.254

2.160

2.222

2.215

2.199

 

1.4.2 Obisk

Skupno število obiskovalcev knjižnice v letu 2013 se je zelo povečalo in sicer je bilo 62.722 obiskov knjižnice. Povečanje obiska je predvsem na račun številnih prireditev.

Leto

2009

2010

2011

2012

2013

Število obiskovalcev

   

55.000

57.420

62.722

1.4.3 Izposoja gradiva

Izposoja gradiva se iz leta v leto povečuje. Od navedenega števila v tabeli je bilo samo na dom izposojenih 117.377 enot gradiva. Glede na merjenje ustreznosti števila zaposlenih na število opravljenih storitev (standard 10.000 do 12.000 enot izposojenega gradiva/1 strokovnega delavca), število zaposlenih zaostaja.

Leto

2009

2010

2011

2012

2013

Število izposoje

152.620

155.221

157.151

157.900

171.377

1.5 Delo z uporabniki

Glede na to, da so potrebe uporabnikov po informacijah vedno bolj zahtevne in da se poti do informacij spreminjajo, se vedno znova spreminja tudi vloga knjižničarja. Knjižničarke so zato morale tudi v preteklem letu ne samo delovati v skladu s povpraševanjem uporabnikov, ampak tudi iskati možnosti in poti do informacij, ki bodo uporabniku pomagale pri zahtevnem življenju sodobnega človeka. S temi potmi so seznanjale in izobraževale uporabnike. Pri tem so se posluževale elektronskih virov informacij, ki jih ima knjižnica na razpolago ( TAX-FIN-LEX, Oxford reference, EBSCO host).

2. Prireditve in druge dejavnosti

 

Namen prireditev in drugih dejavnosti:

1.) Določene dejavnosti prirejamo kot pomembna inštitucija, ki lahko doprinese na področju razvijanja in vzdrževanja pismenosti in bralne kulture, tako na začetkih bralnega obdobja kot v nadaljevanju, ko bralno kulturo in bralne sposobnosti vzdržujemo in razvijamo. V te namene prirejamo literarne večere, predstavitve knjig in avtorjev, srečanja s pisatelji, pesniki in drugimi ustvarjalci s področja besedne umetnosti, pravljične ure, kvize in podobno.

2.) Z organizacijo prireditev se vključujemo v kulturna prizadevanja v svojem okolju, da bi z raznovrstno in aktualno ponudbo dogodkov zadovoljili potrebe in pričakovanja čim širšega kroga ne samo stalnih uporabnikov knjižnice, ampak prebivalcev nasploh. Razne razstave, srečanja, predavanja, predstavitve so priložnosti, ko se v knjižnici zberejo najrazličnejši obiskovalci in delijo svoje izkušnje ob prijetnem druženju.

3.) Z omogočanjem in spodbujanjem vseživljenjskega, permanentnega učenja, se vključujemo v regionalna in nacionalna prizadevanja za aktivno, ustvarjalno in kvalitetno preživljanje prostega časa. Te cilje uresničujemo na potopisnih predstavitvah, raznih predavanjih, ustvarjalnih delavnicah in srečanjih ... , ki jih prirejamo tako za odrasle kot za otroke in mlade.

Različne prireditve in druge dejavnosti za otroke, mladino in odrasle je v letu 2013 obiskalo  6.281 ljudi, od tega v Ribnici 5.958, v Sodražici 193 in v Loškem Potoku 130 udeležencev.

 

2.1 Vrtec na obisku in pravljične urice

S predšolskimi otroki se ukvarjata dve knjižničarki, ki za vse tri enote - Ribnica, Sodražica in Loški Potok, pripravita in izvedeta program z namenom, da se otroci seznanijo s knjigami, ki jih popeljejo v svet domišljije in ljudskega izročila.

V letu 2013 je približno 240 predšolskih otrok (dvanajst skupin) prišlo v Knjižnico v Ribnico v okviru Vrtca na obisku in se seznanilo s poslanstvom knjižnice oziroma s ponudbo, ki so jo otroci lahko deležni.

V Knjižnici Ribnica je bilo v šolskem letu 2012/13 5 skupin (5 srečanj) in v šolskem letu 2013/14 6 skupin otrok (3 srečanja), ki so bili udeleženi pri naslednjih pravljičnih uricah: Cestni ropar Podgana, Kralj, ki ni maral rumene barve, Petelinček in lisica,  Kje je Frida?, Tigrova preproga, Koza Cilka, Račka Bina in lisica in Rokavička. Skupno se je pravljičnih uric v letu 2013 udeležilo preko 500 otrok.

Ob zaključku šolskega leta se je 120 otrokom iz vrtca podelilo priznanja predšolske bralne značke.

V Knjižnici Sodražica je potekal projekt zgodnjega opismenjevanja za predšolske otroke. Vanj je bilo vključenih preko 100 otrok (5 skupin). Pravljične urice so se v Sodražici izvedle 12-krat, udeleženo je bilo 288 otrok.

V Knjižnici Loški Potok je bilo organizirano 10 srečanj za predšolske otroke (130 otrok), na katerih so bile predstavljene ljudske pravljice.

Skupno število udeleženih pri pravljičnih uricah in obiskih v letu 2013 je 1.258 predšolskih otrok.

2.2 Lutkovno-gledališke predstave

V letu 2013 so bile organizirane tri predstave Lutkovnega gledališča Fru-Fru, in sicer Opičja uganka ali Mamica, kje si?, Moj dežnik je lahko balon in Zimska pravljica. Vsaka predstava je imela dve ponovitvi. Zaradi velikega števila otrok se gledališke predstave odvijajo v TVD Partizanu v Ribnici.  Vseh predstav se je udeležilo 945 otrok.

2.3 Bibliopedagoške ure

Bibliopedagoške ure se imenuje program spoznavanja knjižničarskega dela. Otroci spoznajo knjižnični red, postavitev gradiva ter pogoje vpisa in izposoje. Starejši otroci se seznanijo z računalniškim opismenjevanjem za sistem COBISS. V program bibliopedagoških ur so vključeni vsi učenci osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica. Sedmi razredi osnovnih šol v občini Ribnica, Sodražica in Loški Potok so vključeni v projekt Rastem s knjigo. Gre za projekt, ki so ga zasnovali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v sodelovanju z Združenjem slovenskih splošnih knjižnic. Projekt je del sistematične podpore razvoja bralne kulture, ki zajema: predstavitev knjižnice, predstavitev knjižnično- informacijskega sistema in uporabe knjižnice od doma ter pomen branja in obiskovanja knjižnice za razvijanje ter vzdrževanje pismenosti in bralne kulture.

Poleg rednih bibliopedagoških ur je bilo otrokom posredovano nekaj vsebin, ki so popestrile redne šolske ure: beremo domače branje, narečje, mega kviz in pravljica.  Bibliopedagoških ur se je udeležilo skupno 960 otrok.

             

Organizacija bibliopedagoških ur v občini Ribnica:

RAZRED

NASLOV

URE

ŠT. OBISK

1

Spoznavajmo knjižnico

3

71

2

Kako se znajdem v knjižnici

2

51

3

Knjižne zbirke in novosti

3

65

4

Križ kraž med poučnimi knj.

3

61

5

Kako izdelam plakat?

2

49

6

Strip

4

102

7

Rastem s knjigo

4

84

7

Jezikovna delavnica - narečje

2

42

8

Jezikovna delavnica - narečje

1

40

9

Cobiss

5

105

       

vsi

Beremo domače branje

9

35

vsi

Mega kviz

6

128

vsi

Narečje - kulturna dediščina (Kulturni dan)

1

13

3

Zakaj je babica jezna (pravljica za tretješolce)

1

46

 

SKUPAJ

46

892

 

Organizacija bibliopedagoških ur v občini Sodražica:

RAZRED

NASLOV

URE

ŠT. OBISK

7

Rastem s knjigo

4

24

Jezikovna delavnica - narečja

1

24

 

SKUPAJ

5

48

 

Organizacija bibliopedagoških ur v občini Loški Potok:

RAZRED

NASLOV

URE

ŠT. OBISK

7

Rastem s knjigo

1

20

 

SKUPAJ

1

20

 

2.4 Bralni klub

Z letom 2013 je začel v Knjižnici Miklova hiša delovati bralni klub. Na mesečnih srečanjih se družijo ljudje, ki radi berejo in se o knjigah pogovarjajo. Med seboj si delijo občutke in misli, ki jih prevevajo ob branem tekstu. Skupina bralnega kluba šteje 12 članov. V letu 2013 se je srečala sedemkrat in obravnavala naslednje knjige:


Februar 2013 - Susanna Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce

Marec 2013 - Jean Echenoz: Pobliski

April 2013 - Feri Lainšček: Ločil bom peno od valov

Maj 2013 - Stefan Zweig: Strah

Junij 2013 - poezija po lastnem izboru

November 2013 - Agota Kristof: Šolski zvezek

December 2013 - Philip Roth: Umirajoča žival


2.5  Srečanja z varovanci Varstveno  delovnega centra

Knjižnica Miklova hiša že več kot desetletje sodeluje z ribniškim Varstveno delovnim centrom. Najprej so varovanci skupaj z mentorji prihajali na druženja s knjigo v knjižnico, zdaj so druženja v njihovih prostorih, da se skupini lahko pridružijo vsi, ki to želijo, v knjižnico pa gibalno ovirani niso mogli. Knjižničarka jim na obisku bere zgodbe, pravljice in uganke, namen srečanj pa je predvsem imeti se lepo. V knjižnici so v vitrini razstavljeni tudi njihovi ročni izdelki. Skupaj z mentorico Lidijo pridejo v knjižnico tudi varovanci Bivalne enote v Ribnici. Izberejo si knjige, povejo, kaj novega so doživeli, sprašujejo po kakšni knjigi in so zelo radovedni. V letu 2013 je bilo 10 srečanj, na katerih je skupno sodelovalo 197 varovancev Varstveno delovnega centra.

2.6 Srečanja v Domu starejših občanov

V letu 2013 je bilo pet srečanj v Domu starejših občanov Ribnica. Udeležencem  knjižničarka bere različno leposlovje, pravljice, kratke zgodbe in poezijo, pri izboru katerega sodelujejo vsi. Skupno se je srečanj udeležilo 81 starejših občanov.

2.7 Prireditve za odrasle

Knjižnica Miklova hiša prireja različne večerne prireditve ali prireditve za odrasle. Prireditve popestrijo učenci Glasbene šole Ribnica z glasbenimi uvodi. V letu 2013 je knjižnica organizirala 31 prireditev (literarni večeri, predavanja, okrogle mize, potopisna predavanja in delavnice) na katerih se je zvrstilo preko 1.500 ljudi. Večina dogodkov se je organizirala v območni Knjižnici v Ribnici. Dva dogodka sta bila v krajevni Knjižnici Sodražica in en v krajevni Knjižnici Loški Potok.

Literarni večeri so dogodki, na katerih predstavimo aktualno ali novo knjigo ter njenega avtorja. Včasih se predstavijo tudi založniki ali literarna društva. So pomemben spodbujevalec k branju, saj je branje in izkušnje ob branju na teh večerih posebej poudarjeno.

ZVRST

AVTOR

NASLOV

ŠT. OBISK

literarni večer

Andrej Rijavec in Ivan Kos

Medvedja kraljica

50

literarno glasbeni večer

Literarni natečaj

Podelitev literarnih nagrad V iskanju identitete

80

literarno glasbeni večer

Literarni natečaj

Predstavitev literarnih in glasbenih del V iskanju identitete Sodražica

70

literarno glasbeni večer

Literarni natečaj

Predstavitev literarnih in glasbenih del V iskanju identitete Loški Potok

130

literarni večer

Nikita Xever

Pomladni izvir

30

literarni večer

Matjaž Mastnak

Cvetoča pomlad

20

literarni večer

Azra Širovnik

Opus Azre Širovnik

30

literarni večer

Igor Omerza

JBTZ

35

literarni večer

Drago Jančar

To noč sem jo videl

60

literarni večer

Matjaž Anžur

Zgodovina slovenske mitologije

35

literarni večer

Anica, Metka…

Usaka vas ima suj glas

70

literarni večer

Marina Bahovec

Surabaya – branje pesmi

10

   

SKUPAJ

620

 

Potopisna predavanja so predstavitve, na katerih popotniki predstavijo svoje potovanje, deželo, njene prebivalce, njihove navade in običaje. Potopisna predavanja praviloma spremljajo slikovne predstavitve – diapozitivi ali predvajanje foto posnetkov v digitalni obliki ter predvajanje glasbe, tipične za predstavljeno deželo. Nekateri razstavijo in predstavijo tradicionalna oblačila, predmete in podobno. Navedena dejstva in kultura ter običaji so spodbuda, da sežemo po knjigi in spoznamo o deželi še več.

ZVRST

AVTOR

NASLOV

ŠT. OBISK

potopisno predavanje

Tatjana Cvetko

Camino del Norte

60

potopisno predavanje

Matej Košir

Čile, Bolivija, Argentina

65

   

SKUPAJ

125

 

 

Predavanja in okrogle mize so priložnost, da se neka tema ali aktualnost ozavesti, predstavi ali opozori, ter na ta način ljudi izobrazi o pomembni vsebini. Teme so aktualne, včasih podkrepljene s filmsko predstavitvijo ali predstavitvijo posameznih pomenov ali dejavnikov na platnu.  Vsebine predavanj so zelo različne, večinoma vzgojne in povezane z določeno zvrstjo oziroma s strokovno literaturo.
 

ZVRST

AVTOR

NASLOV

ŠT. OBISK

predavanje

Nataša Kos Križmančič

Obrazna refleksoterapija

60

predavanje

Zvone Šeruga

Popotnik

75

predavanje

Marjan Gorup

Kriza v odnosu

40

predavanje

Marko Juhant

Vzgajanje s spodbudo

100

predavanje

Sonja Gorjup Špenko

Biti mladostnik, najstnik

45

predavanje na OŠ Sodražica

Marjan Gorup

Starši kot spodbujevalci ali zaviralci uspešnosti otrok

100

predavanje

Marcela Noč Bogataj

Psihoterapija za otroke

50

predavanje

Marjan Gorup

Odvisnost - rak sodobne civilizacije

40

predavanje

Alenka Rebula

Kramljanje z Alenko Rebula

70

predavanje

Anja K. Tomažin

Kako komunicirati z ljudmi z drugega planeta?

50

predavanje

Ludvik Jevšenak

Glej jih zvezde

15

predavanje

Marjeta Oberstar

O branju v predšolskem obdobju

26

predavanje in film

Mirko Perušek

Za volkovi

60

okrogla miza

Maridi Tcherne, Matjaž Matko

Kočevarska dediščina (jezik, fotografije in kulinarika)

30

okrogla miza

Maruša Prelesnik Zdešar, Ivan Šega, Ana Češarek in Alenka Pahulje

Ribniška kultura in identiteta

60

 

 

SKUPAJ

821

 

Razstave so s preureditvijo knjižničnega prostora dobile prostor ob domoznanski zbirki in zbirki medijskega gradiva (DVD-ji, CD-ji itd). Obenem smo v letu 2013 uporabili stene stopnišča v razstavni prostor, kjer so razstavljali otroci osnovne šole Ribnica z naslovom Varna pot in imeli razstavo nagrajenih fotografij V iskanju identitete. Priložnostne razstave se uredijo tudi v otroški sobi za gradivo, namenjeno otrokom. Sicer je večina priložnostnih razstav v knjižnici za odrasle, in sicer glede na čas, obdobje, pomembnega avtorja ali zvrst, ki jo želimo poudariti. V letu 2013 se je opravilo več kot 20 priložnostih razstav.

2.8. Projekt V iskanju identitete

Dvoletni projekt, ki se je zaključil decembra 2013, je vključeval štiri sklope aktivnosti, in sicer: 1. Raziskovanje narečij lokalnega področja, 2. Literarni natečaj kratke proze in poezije z uglasbitvijo pesmi, 3. Fotografski natečaj in 4. Predavanja ter okrogla miza. V projekt so bile vključene vse tri občine, osnovne šole, Glasbena šola in razni strokovnjaki za področje identitete.  V projekt je bilo aktivno vključenih 217 ljudi in 930 udeležencev. Skupno je v projektu sodelovalo 1.177 ljudi. Knjižnica je s pomočjo projekta izdala koledar za leto 2014 (rezultat fotografskega natečaja), izdala zbornik V iskanju identitete v nakladi 140 izvodov (rezultat literarnega natečaja) in knjigo s priloženim CD-jem Usaka vas ima suj glas (rezultat raziskovanja narečij).

 

2.9 Gledališki abonma

 

Ena od dodatnih dejavnosti Knjižnice Miklova hiša je vsakoletna organizacija ogleda gledaliških predstav v najpomembnejših gledaliških hišah v Sloveniji. Organizacija gledališkega abonmaja obsega izbor aktualnih in zanimivih prireditev, vpis abonentov in organizacijo prevoza s Kočevja do Ljubljane. Gledališki abonma se je po letu premora v sezoni 2011/2012 ponovno organiziral v letu 2012/2013. Vpisalo se je 80 abonentov. V  sezoni 2013/2014 je bilo vpisanih 60 abonentov. Vsako leto se organizira 6 predstav. V letu 2013 se je ogledalo naslednje predstave:

 

SEZONA

GLEDALIŠČE

PREDSTAVA

2012/2013

MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO

ČAROVNICE IZ EASTWICKA mjuzikel

2012/2013

CANKARJEV DOM

LETEČI HOLANDEC opera

2012/2013

DRAMA

GOSPODA GLEMBAJEVI

2013/2014

MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO

SEDEM LET SKOMIN

2013/2014

SMG OPERA IN BALET

GORENJSKI SLAVČEK

2013/2014

CANKARJEV DOM

LA VERITA

 

3. Podoba knjižnice

Knjižnice se dandanes sprašujejo o lastni podobi, ki izhaja iz poslanstva. Ali knjižnica daje pozitivno podobo kraju? S katerimi dejavniki in dejavnostmi lahko izboljšamo podobo knjižnice? Ne gre le za lokacijo in urejenost knjižnice navzven, ampak tudi smiselna postavitev knjižničnega gradiva, dostopnost knjižnih polic, čistost hodnikov in prijaznost knjižničnih delavcev. Podoba knjižnice se ustvarja tudi na podlagi lastne promocije in angažiranosti.

3.1 Prostor in oprema

S konstituiranjem Knjižnice Miklova hiša kot samostojne enote so knjižnici v letu 2011 pripadli celotni prostori Miklove hiše (klet, pritličje, prvo in drugo nadstropje). Ker pa je Galerija Miklova hiša v prostorih pritličja že vrsto let, le-ta ostaja v najemnem razmerju do knjižnice v prostorih pritličja. V prvem nadstropju ima knjižnica vse knjižnično gradivo in opravlja izposojo. V prostorih drugega nadstropja je dvorana, v kateri knjižnica prireja prireditve ter pisarni za upravo, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva.

Glede na prostorsko stisko s knjižničnim gradivom in neurejenostjo knjižnice (npr. mladinska literatura je bila med strokovno literaturo, domoznanstvo ni bilo razvidno in urejeno, knjižne police so bile prenatrpane itd.), se je v letu 2012 prostor za knjižnico razširil v tri pisarniške prostore knjižničnega kadra. Strokovni kader (knjižničarke), ki so imele pisarno ob izposojevalnem pultu, so se razporedile v drugo nadstropje (dve knjižničarki) in pisarno na južnem delu knjižnice (štiri knjižničarke). Pisarna direktorja in tajništvo se je preselilo v drugo nadstropje, v sobo ob dvorani.  

Knjižnično gradivo, ki je bilo prenatrpano ter fizično in vsebinsko razdeljeno, se je v letu 2013 uredilo po oddelkih. Izposojevalni pult je bil premeščen v središčni prostor med otroški in mladinski oddelek na eni strani ter oddelek za odrasle in vse ostalo na drugi strani. Uredil se je prostor za medije (dvd-je in cd-je), referenčna zbirka, leposlovno gradivo, strokovno gradivo, čitalniški prostor, prostor za domoznansko gradivo, prostorčki za študij in informacijsko opismenjevanje ter prostor za razstave. Dokupljena je bila knjižnična oprema (predvsem knjižne police).

Prostor Krajevne knjižnice Sodražica je v sklopu občinske hiše, in sicer zajema prostor s knjižničnim gradivom, ki je zelo majhen oziroma neprimeren za knjižnično dejavnost. Računalniška oprema knjižničarke je zastarela.

Prostor Krajevne knjižnice Loški Potok je prav tako v okviru občinske stavbe, in sicer zajema sobo, v kateri je knjižnično gradivo.

3.1 Knjižnica na spletni strani in v lokalnih medijih

S konstituiranjem knjižnice kot samostojne enote leta 2011 se je naredila celostna podoba knjižnice, ki se je dejansko realizirala šele v letu 2012. Spletna stran se je na novo uredila in knjižnici sta ostali dve domeni www.miklovahisa.si in www.knjiznica-ribnica.si. Spletne strani se dnevno posodabljajo in na njih se objavljajo aktualne novice. V letu 2013 je spletno stran Knjižnice obiskalo preko 38.000 obiskovalcev. Knjižnica ima tudi svojo Facebook stran na kateri prav tako objavlja dogajanje in dogodke v Knjižnici.

Knjižnica se promovira v lokalnih časopisih in radiu, kjer redno objavlja članke o dogajanju in novostih na knjižnih novicah v vseh svojih oddelkih. Preko lokalnih medijev seznanja prebivalce občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok o aktualnem dogajanju v knjižnici in drugih informacijah. V letu 2013 je bilo za Rešeto napisanih 12 člankov, za Suhorobarja 6 člankov, za Odmeve 5 člankov ter za radio Univox 18 člankov.

4. Kader v knjižnici

Ko je bil dne 19. 5. 2011 sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša, je Knjižnica Miklova hiša postala samostojna enota z 9 zaposlenimi. V letu 2012 se je zaposlila strokovna delavka za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom od polnega v trajanju šest ur dnevno (30 ur tedensko). Z decembrom 2013 pa je na podlagi soglasja sveta in predhodnem soglasju župana prejela pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

V Knjižnici Miklova hiša je redno zaposlenih 10 delavcev, od tega 8 delavcev za polni delovni čas in 2 delavca za polovični delovni čas. Struktura zaposlenih je naslednja: šest strokovnih delavk, od tega dve z visoko univerzitetno izobrazbo, ena z višjo in tri s srednjo; v upravi sta za polni delovni čas zaposlena direktor in snažilka ter za polovični delovni čas računovodja in knjižnična manipulantka, ki opravlja tudi tajniške zadeve.

Ustanovitelja Občina Ribnica in Občina Sodražica zagotavljata sredstva za plače v skladu z vsemi spremembami in uskladitvami na področju plač. Občina Sodražica sofinancira del plač le za knjižnično dejavnost, za ostale dejavnosti pa ne. Manjši del sredstev plače za eno knjižničarko sofinancira v skladu s pogodbo o sodelovanju tudi občina Loški Potok.

4.1 Izobraževanje knjižničarjev

Zaposleni se izobražujejo permanentno na področju pridobivanja specialnih znanj. Izobraževanja potekajo v glavnem v Mariboru na IZUM-u, v NUK-u v Ljubljani, v osrednji območni knjižnici MKL v Ljubljani in v osrednji območni knjižnici v Novem mestu.

Knjižničarke se udeležijo različnih izobraževanj, ki jim pomagajo pri njihovem delu:  izobraževanja za informacijsko opismenjevanje, za delo v sistemu COBISS, za delo z otroci in mladino, za delo z odraslimi uporabniki ter vseh ostalih izobraževanj, v zvezi s strokovnim delom knjižničarjev in poznavanjem leposlovja.

 

4.2 Sodelovanje z institucijami

Knjižnica je v lanskem letu sodelovala z vsemi vzgojno-izobraževalnimi institucijami v vseh treh občinah in širše (z OOK Novo mesto in vsemi knjižnicami na območju, z NUK-om, z VDC-jem in Domom za ostarele, s Študentskim klubom Ribnica, z osnovnimi šolami občin, Glasbeno šolo Ribnica ter z Združenjem splošnih knjižnic, z Ministrstvom za kulturo in seveda z vsemi občinskimi upravami, kjer ima svoja izposojevališča).

5. Zaključek

Knjižnica Miklova hiša je v letu 2013 poslovala finančno pozitivno in oblikovala vsebinsko bogat nabor dejavnosti. S pretehtanim nakupom gradiva smo si prizadevali nabaviti kar največ naslovov za čim širši krog uporabnikov, omogočiti ljudem seznanitev s slovenskim leposlovjem in prevodi iz tujih jezikov, zadovoljiti potrebe vseh ciljnih skupin, dvigniti kakovost knjižnične zbirke z nadomeščanjem izrabljenega gradiva, zagotoviti gradivo za potrebe vseživljenjskega učenja, zagotoviti ustrezno število izvodov glede na potrebe in pričakovanja, pri otrocih zbuditi veselje in potrebo po branju, pridobiti nove člane. Vse to nam je uspelo.

Poskrbeli smo za stik s posebnimi skupinami, kot so ostareli in ljudje v Vzgojno varstvenem domu, jim predstavili knjige in literaturo ter se z njimi družili. Poskrbeli smo za permanentno izobraževanje občanov s predavanji, literarnimi večeri, kulturnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi. V letu 2013 smo zaključili projekt V iskanju identitete, ki nas je še posebno zaznamoval in preko katerega je knjižnica izdala svoje publikacije. Nadaljujemo z dobro prakso organiziranja gledaliških predstav za odrasle. Uvedli in povečali smo obseg lutkovnega gledališča za otroke. Skratka, v 2013 smo dosegli rekordno izposojo gradiva in obisk prireditev.

S sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, smo ravnali s skrbnostjo dobrega gospodarja. Še več, z notranjo preureditvijo knjižnice smo knjižnico naredili ljudem dostopnejšo in urejeno. Pridobili smo celo nekaj donatorjev in naredili več od načrtovanega.

Za konec še to: Knjižnica Miklova hiša je v letu 2013 sicer zaključila projekt V iskanju identitete, a obenem tudi sama oblikovala svojo lastno identiteto. Knjižnični delavci so se med seboj močneje povezali in tudi z ljudmi iz okolja. Knjižnica je postala prostor prijetnega bivanja in izobraževanja, prostor kulture in središče pozitivnih srečanj.

 

Iskanje po strani

RSS novice

Delovni čas in kontakt

Knjižnica Miklova hiša
telefon
01 83 50 382
041 390 057
Knjižnica Loški Potok
telefon
01 83 50 128
Knjižnica Sodražica
telefon
01 83 71 026

odpiralnicas

Koledar dogodkov

<< November 2017 >> 
 Po  To  Sr  Če  Pe  So  Ne 
    1  2  3  4  5
  6  7  8101112
1315171819
2526
272930   

Kakšnih dogodkov in prireditev bi si želeli ve? v knjižnici?
 
Kateremu pravlji?nemu junaku se podaljša nos, kadar se zlaže?